Izjava za javnost: ''PRAZNOVERJE SE OČITNO NADALJUJE''  
Spoštovani gospod predsednik republike Borut Pahor, vsi slovenski politiki, predstavniki civilne družbe in medijev, predvsem pa dragi rojaki doma in po svetu, spoštovani državljani! 

Pred dnevi mi je po zanimivem naključju prišlo v roke pismo gospoda Aljoše Skubica iz Ministrstva za kulturo RS, s katerim poziva društva v RS, naj se pridružijo "praznovanju" (po moje praznoverju), ki naj bi se letos dogajalo 26. aprila v Delavskem domu Trbovlje. Torej, natanko ob dnevu, ko je bila leta 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki je na isto raven sovražnikov, kot sile osi, postavila Anglijo in Francijo. Za "naše" proti imperialiste sta bili to sovražni državi, v času, ko je v Evropi že prevladal Hitler - in mi naj to letos zopet praznujemo...!?

Ta načrtovani dogodek in še nekateri drugi, ki so se v bližnji preteklosti in se bodo očitno zgodili tudi v bližnji prihodnosti, kažejo na to, da se boj za uveljavitev kontinuitete in s tem tudi rehabilitacije revolucije z vsemi njenimi ''pridobitvami'' brezobzirno intenzivno nadaljuje.

Med najbolj izstopajoče dogodke te vrste zagotovo sodi nedavno "sporočilo iz Radovljice", od koder nam je slovenska generalska "elita", na čelu s svojim nekdanjim partijskim šefom, združena pod simbolno skovanko rdeče zvezde in uradnega simbola Slovenske vojske, preko medijev sporočila,     da je Slovenska vojska stara kar 48 let. Na to so se gospodje oz. tovariši spomnili šele sedaj, četrt stoletja po tem, ko smo se uprli tej isti armadi z rdečo zvezdo. Morda so čakali, da bi spomin tistih,    ki smo kreirali novo vojsko zbledel ali pa so preprosto ubogali, kot so bili vajeni, svojega partijskega šefa, ki mu samostojna Slovenija, čeprav se je postavil na njeno čelo, nikoli ni bila prva izbira. Sedaj pa si na zrela leta le še želi, da bi bilo vse tako, kot je bilo prej.

Ravno zato, ker so in ste, s kakšno častno izjemo, poslušali svoje partijsko vodstvo in ne ljudstva, je bila Slovenija ob nastopu prve demokratične vlade razorožena pod rdečo zvezdo. Zato, da Demos ne bi dosegel tistega, kar je obljubil in kar so ljudje pričakovali. Če bi bilo odvisno od teh gospodov  oz. tovarišev in njihovega večnega šefa, zadnjega predsednika CK Milana Kučana, bi se Slovenija za samostojnost obrisala pod nosom. Gola in bosa se ne bi mogla ubraniti agresije vojske JLA. To je bil tudi dejanski namen razorožitve, za katero danes združeni v manipulaciji vehementno trdite, da je sploh ni bilo. 

Res pa je tudi, da so se kasneje tudi gospodje ''iz Radovljice'' pridružili novi slovenski oboroženi sili, ki je nastala za obrambo domovine ter bili pri tem bolj ali manj uspešni. A za nobenega od teh gospodov generalov ne vem, da bi se povelju za razoroževanje Slovenije maja 1990 takoj uprl oz. dal kakršnokoli pobudo za upor. Danes je lahko vsakomur jasno, zakaj? Odgovor se skriva v sporočilu iz Radovljice.

To smo storili drugi. Nekateri posamezniki med takratnimi poveljniki Občinskih štabov TO so se že  15. maja 1990 z odločnim NE razorožitvi, s svetlimi črkami, zapisali v zgodovino. 17. maja 1990, ob tem, ko je vrh takratne TO, kot sestavni del enovitih oboroženih sil Jugoslavije, kolaboriral z JLA, smo se posamezniki samovolji rdeče zvezde uprli, obvestili pristojne ministre nove demokratične vlade in pod šifro "Operacija 2-1 13-62" (MSNZ), na osnovi prevzema lastne odgovornosti, začeli organizirati slovensko oboroženo  silo. Čemu je bila namenjena? Prav gotovo ne obrambi nedemokratičnega režima, komunističnega vodstva in integritete Jugoslavije, kakor tudi ne kolaboraciji z JLA proti interesom lastnega naroda. Za vse to pa je bila leta 1968 ustanovljena Teritorialna obramba SRS, kot derivat JLA.

Gospodje, mi, "uporniki z razlogom", smo vedeli za domovino! Oborožena sila, ki smo jo organizirali, je bila namenjena zaščiti demokracije in volje slovenskega naroda po samostojni in neodvisni Sloveniji. To smo tudi storili in zato je 17. maj 1990 praznik ustanovitve Slovenska vojske. Zato tako od predsednika republike in vrhovnega poveljnika Slovenske vojske g. Boruta Pahorja, kakor tudi od vseh ostalih pristojnih organov RS upravičeno pričakujem, da se do najpomembnejših mejnikov iz časa nastajanja slovenske države in njene vojske jasno opredelijo in jih skupaj z uradnimi simboli tudi odločno zaščitijo. 

Sodeč po zapisih v programih aktivnosti veteranskih organizacij Sever in ZVVS, ki jih zajetno financira vladni proračun, se bodo letos, pod zastavo samostojne in demokratične Slovenije, še posebej spoštljivo poklanjali 13. maju, ko je bila leta 1944 ustanovljena zločinska organizacija OZNA, ki je morila lasten narod in ob dnevu ustanovitve propadle Teritorialne obrambe iz leta 1968...  

Gospod predsednik, lani ste vsaj simbolno začeli s pokopom žrtev iz Hude jame. V kakšni državi živimo, če na eni strani pokopavamo žrtve, na drugi pa prikrito obeležujemo praznik njihovih krvnikov? Tukaj bo potrebno stopiti iz cone udobja in povedati jasno besedo, kaj je prav in kaj ni, ker bo sicer zmešnjava na polju vrednot popolna in prihodnost nas vseh, bojim se da, mračna. Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da se ob vsem tem prikrito in vztrajno, pod pritiski, v šolah razširja indoktrinacija mladih, da bi se vzpostavila kontinuiteta z bivšim režimom in državo. 

Ko se vprašam, ali se je kaj spremenilo od lani, ko sem v tem času posredoval prvo civilno pobudo za ukinitev tega nesmiselnega praznika, z žalostjo ugotavljam, da se je - na slabše. Vse je še bolj brutalno, odkrito in silovito... Vsi akterji, ki to počno že leta, so postali tudi formalno še bolj povezani in koordinirani v manipulaciji. Država jih za to početje le še bolj zajetno financira oz. nagrajuje. Pri vsem skupaj pa je najbolj šokantno to, da je glavni cement organizacij, ki bi morale najtrdneje stati na braniku osamosvojitvenih vrednot, uveljavljanje kontinuitete in s tem najedanje lastne substance. Vse to početje je postalo tako očitno, da le še slepec ne vidi, kam pes taco moli...!? Nihče od pristojnih pa nič ne ukrepa, kot da jim ni mar te države, kot da si je niso želeli. Toleranca oblasti do najbrutalnejših oblik zlorab in onečaščenja osamosvojitvenih vrednot, med katerimi je nastanek Slovenske vojske, se zdi totalna. Ves ta indiferentni odnos se zdi celo kot tiho odobravanje, medtem, ko vse to sprevrženo početje vztrajno hromi, od vsemogočih manipulacij, že tako do dobra utrujeno in razočarano slovensko nacijo.  

Spoštovani predsednik RS Borut Pahor, spoštovani vsi naslovniki, vnovič Vas po letu dni, iz povsem istih razlogov in namenov pozivam, rotim ali celo prosim, da v dobrobit vseh nas začnete aktivno zaustavljati to kontinuitetno revolucionarno stihijo, ker nas vodi v popoln razdor, razpad nacionalnega vrednostnega sistema in naposled potencialno v ponovitev državljanskega spopada. Se tega zavedate?

Svoji pobudi iz lanskega leta nimam praktično kaj odvzeti in ne dodati. Zato jo dajem vnovič vsem Vam in celotni slovenski javnosti, v povsem nespremenjenem besedilu, v branje, premislek in ukrepanje. Velika večina, mnogi tudi z molkom, priznavate, da imam prav, da je ''cesar nag'', da navedena zgodovinska in druga dejstva v glavnem držijo.

Zato je vprašanje tistih, ki imamo Slovenijo radi: Bomo še naprej praznovali ''praznoverje'' upora proti okupatorju, ko je vendar zgodovinsko dokazano, da se 27. aprila 1941 ni zgodilo prav nič? Ali bomo namesto razdora vnesli povezanost in skupni uspeh, kot je bil 25. oktober 1991, ko je bil okronan naš boj za samostojno slovensko državo in smo bili Slovenci z izgonom zadnjega vojaka okupatorske JNA naposled gospodar na svojem?

V imenu slovenske prihodnosti, na temeljih, ki povezujejo in ne razdvajajo, ponovno predlagam,    da se 27. april, kot Dan upora proti okupatorju, ukine.  

Naj živi samostojna in demokratična Slovenija! 

"UPORNIK Z RAZLOGOM"   

S spoštovanjem, 
       BgGen Tone Krkovič,   predsednik Društva MORiS