STATUT DRUŠTVA MORiS KOČEVSKA REKA

                                                                  

Društvo MORiS Kočevska Reka je na Zboru članov dne, 24.02.2017, v Kočevju, v skladu z določbami Zakona o društvih (Zdru-1, Uradni list RS, št. 64/2011-UPB2) sprejelo dopolnjen

   

STATUT DRUŠTVA MORiS KOČEVSKA REKA

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE  

1. člen

 

Ime društva se glasi: Društvo MORiS Kočevska Reka (v nadaljevanju Društvo MORiS).

Sedež društva je: Kočevska Reka 9, 1338 Kočevska Reka.

O spremembi naslova društva odloča Predsedstvo.

2. člen

Društvo MORiS je prostovoljno, samostojno, nepolitično in nestrankarsko združenje oseb, ki deluje na podlagi Zakona od društvih (Uradni list RS, št. 64/2011-UPB2). Po svoji naravi je stanovsko-veteransko društvo in pravna oseba zasebnega prava, ki združuje vse pripadnike enot Specialne brigade MORiS, od prvega javnega postroja 17.12.1990, do njene ukinitve v letu 1994, pripadnike Veteranske enote MORiS, ki jo tvorijo organizatorji Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) ter simpatizerje.

Osnovni namen združevanja v Društvu MORiS je ohranjanje spomina na pomen Specialne brigade MORiS v pripravah na osamosvojitev in vojni za Slovenijo. Specialna brigada MORiS je nastala v časovnem sosledju na sistemskih temeljih ter načelih delovanja Manevrske Strukture Narodne Zaščite (v nadaljevanju MSNZ), ki je nastala leta 1990, kot reakcija na (samo)razorožitev TO SRS. MSNZ in Specialna brigada MORiS sta kot obrambni sili za zavaro-vanje demokratizacije in osamosvojitve ves čas izvajali poslanstvo slovenske vojske. To pa je zavarovanje procesa in obrambo osamosvojitve in demokratizacije. Zato imamo v Društvu MORiS ničelno toleranco do vseh totalitarnih režimov in njihovih simbolov.

3. člen

Društvo MORIS deluje javno in transparento. Društvo v javnosti predstavlja in zastopa predsednik društva kot njegov zakoniti zastopnik in zagotavlja načelo javnosti delovanja preko obvestil za javnost in vabljenjem sredstev javnega obveščanja na dogodke društva.

4. člen

Društvo MORiS ima svojo štampiljko okrogle oblike z napisom »Društvo MORiS Kočevska Reka«, v sredini štampiljke je na ščitu glava risa, ščit križata dva meča, na spodnjem delu ščita je venec lipovih listov. Društvo ima svojo himno, simbole, uniforme, prapor in našitke, kar je podrobneje urejeno v Pravilniku o celostni podobi Društva MORIS, ki ga sprejme Predsedstvo Društva MORiS.

Društvo MORiS ima častno enoto, ki avtentično ponazarja in ohranja celostno podobo Specialne brigade MORiS. Častna enota ob obeleževanju dogodkov iz obdobja osamosvajanja in vojne za Slovenijo na protokolaren način izvaja vojaško počast in ob določenih priložnostih demonstrira vojaške veščine Brigade MORiS.

5. člen

Dan društva je 17. december. To je dan spomina na prvi javni postroj (slovenske vojske) 17.12.1990 v Kočevski Reki. Ta dan se pomni kot dan, ko je »prvič zadišalo po slovenski vojski«.

Društvo MORiS posebno svečano obeležuje tudi 17. maj, ko je bil leta 1990 iniciran projekt MSNZ.

6. člen

Poslanstvo Društva MORiS:

  • ohranjanje spomina na pomen MSNZ in Specialne brigade MORiS v procesu osamo-svajanja in demokratizacije Slovenije, s poudarkom na vojni za Slovenijo;

  • krepitev domoljubja in prenašanje vrednot slovenske osamosvojitve na mlade generacije, kjer se pri predstavljanju začetka demokratizacije in pojasnjevanju poteka osamosvojitve ter vzrokov za vojno za Slovenijo, glede na časovni okvir, predvsem osredotoča na obdobje od 1987 do 2004;

  • ohranjanje zgodovinskega spomina in ustreznega odnosa do pomembnih dogodkov oziroma mejnikov v procesu osamosvajanja, s poudarkom na vojni za Slovenijo;

  • spoštovanje in spodbujanje spoštljivega odnosa do državnih simbolov Republike Slovenije;

  • krepitev vloge in pomena društva na področju kulture, vzgoje in izobraževanja;

  • krepitev vloge in pomena društva z veteranskimi in drugimi organizacijami;

  • krepitev vloge in pomena društva na področju strokovnega usposabljanja.

Naloge Društva MORiS so:  

  • organiziranje spominskih svečanosti, okroglih miz in javnih tribun ob obletnici dogodkov v procesa osamosvajanja s poudarkom na vojni za Slovenijo;

  • skrb za pomnik na prvi javni postroj in Spominski park MSNZ v Kočevski Reki;

  • skrb za objekt poveljstva Specialne brigade MORiS v Kočevski Reki;

  • skrb za pomnik MSNZ na upravni stavbi Občine Kočevje in vzpostavitev spominske sobe v tej isti stavbi, kjer je bil leta 1990 »spočet« projekt MSNZ;

  • usposabljanje mladih za vojaško strateško rezervo v skladu z vladno Doktrino vojaške strateške rezerve iz leta 2012 (4.3);

  • nudenje strokovne pomoči članstvu pri uveljavljanju pravic s področja urejanja pravic za vojne veterane in vojne invalide iz leta 1991;

  • vodenje evidence članstva v skladu z Zakonom o zaščiti osebnih podatkov;

  • dajanje predlogov za podeljevanje odlikovanj in priznanj;

  • argumentirano zoperstavljanje poskusom spreminjanja namena in poteka dogodkov iz obdobja osamosvajanja in demokratizacije, s poudarkom na vojni za Slovenijo;

  • nudenje pravne zaščite članom društva, ki se posebej izpostavijo pri uveljavljanju zgodovinske resnice;

  • spodbujanje projektov s področja svoje dejavnosti,

  • sodelovanje z drugimi organizacijami na področju veteranskih, športnih, vzgojno izobraževalnih in raziskovalnih programih s področja svoje dejavnosti,

  • načrtovanje in izvajanje založniške dejavnosti za posamezna strokovna področja društva;

  • sodelovanje z drugimi organizacijami;

  • povezovanje svojih programov z oblikami športnega turizma;

  • skrb za sistemski razvoj informacijskega sistema in pretoka informacij na vseh ravneh;

  • skrb za organiziranje in promocijo prireditev;

  • izvajanje usposabljanja mladih za vojaško strateško rezervo;

  • izvajanje strokovnih predavanj, strokovnih ekskurzij.

Društvo MORiS pri izvrševanju svojih nalog sodeluje z veteransko domoljubnimi društvi, znanstvenimi, strokovnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na zgodovinskih, vojaških, športnih, kulturnih ter vzgojnih in izobraževalnih področjih.

II. ČLANSTVO

7. člen

Član društva lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, ki sprejema ta Statut ter na njegovi podlagi izdane akte društva in je bil aktiven ali rezervni pripadnik Specialne brigade MORiS, pripadnik Veteranske enote MSNZ pri MORiS, ter simpatizerji. Član društva lahko postane mladoletna oseba ob pisnem soglasju staršev oziroma zakonitih zastopnikov. Mladoletna oseba nima pravice glasovanja do pridobitve popolne poslovne sposobnosti.

O sprejemu ali zavrnitvi v članstvo odloča Predsedstvo društva, glede zavrnitve v primeru pritožbe, pa dokončno Zbor članov.

Osebam, ki so pomembno prispevale k osamosvojitvi Republike Slovenije ali ohranjanju tradicije MORiS-a, lahko Predsedstvo podeli status častnega člana. V primeru, da častni član s svojim ravnanjem škoduje interesom Društva MORiS oziroma ravna v smislu prvega odstavka 16. člena tega statuta, mu lahko Predsedstvo naziv častnega člana odvzame. Odločitev Predsedstva je dokončna.

8. člen

  Pravice in dolžnosti članov društva so:

  • do so voljeni in da volijo v organe društva;

  • da plačujejo letno članarino;

  • da izvršujejo in spoštujejo odločitve organov društva;

  • da delujejo v društvu in njegovih organih na podlagi načel, ki so veljala v Specialni brigadi MORiS in v medsebojnih odnosih uveljavljajo spoštljivost in profesionalnost v duhu relacij, ki so veljale v Specialni brigadi MORiS;

  • da skrbno ravnajo s premičnim in nepremičnim premoženjem društva;

  • da nosijo simbole društva ter da varujejo ugled društva v javnosti.

 

9. člen

 

Članstvo v Društvu MORiS preneha:

  • s smrtjo;

  • ob predložitvi pisne izjave o izstopu;

  • z izbrisom zaradi neplačila letne članarine;

  • z izključitvijo.

 

Z izključitvijo preneha članstvo na podlagi pravnomočne odločitve Častnega razsodišča. Z izbrisom preneha članstvo v primeru, v kolikor član do določenega roka, ki je naveden na pozivu za plačilo, ne poravna letne članarine.

10. člen

Delovanje v društvu je prostovoljno. Za določena opravljena dela za potrebe društva predsedstvo na predlog predsednika odredi ustrezno denarno nadomestilo.

III. ORGANI DRUŠTVA

11. člen

Organi društva so:

  • Zbor članov;

  • Predsednik;

  • Predsedstvo;

  • Nadzorni odbor;

  • Častno razsodišče.

12. člen

Zbor članov je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani društva. Zbor članov sklicuje predsednik najmanj enkrat letno, najkasneje do 31. 3. tekočega leta. Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih najmanj polovica vseh članov, po 15-tih minutah po napovedanem začetku pa je sklepčnost podana, če je prisotno najmanj 10 članov društva.

Izredni zbor članov lahko skliče samo Nadzorni odbor, v sklicu mora biti predlagan dnevni red. Izredni zbor članov lahko odloča samo o zadevah, zaradi katerih je bil sklican.

Zbor članov ne more sklepati o prenehanju društva, v kolikor ni prisotnih najmanj polovica vseh članov.

V primeru potrebe lahko predsednik skliče korespondenčno sejo Zbora članov.

Zbor članov:

  • imenuje in razrešuje predsednika in na njegov predlog člane Predsedstva;

  • imenuje in razrešuje predsednika in člane Nadzornega odbora;

  • imenuje in razrešuje predsednika in člane Častnega razsodišča;

  • sprejema in spreminja Statut društva;

  • odloča o vključevanju ali izstopu v zvezo društev;

  • sprejema letni načrt dela, letni finančni načrt in zaključni račun društva;  

  • odloča o pritožbah zoper sklepe Predsedstva, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča;

  • dokončno odloča o izključitvi člana iz društva;

  • odloča o prenehanju delovanja Društva MORiS.

 

Na Zboru članov se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja.

13. člen


Seje predsedstva vodi predsednik društva. V Predsedstvu je od pet do dvanajst članov, ki jih izvoli Zbor članov na predlog že izvoljenega predsednika (mandatarski princip).

Predsednik sklicuje seje predsedstva praviloma enkrat mesečno oziroma po potrebi.

Predsednik lahko skliče tudi korespondenčno sejo Predsedstva. Sklepi korespondenčne seje, ki traja največ 48 ur, so sprejeti, v kolikor predlaganim sklepom ne nasprotuje več kot polovica vseh članov predsedstva.

Predsedstvo lahko na predlog predsednika ustanavlja delovne skupine za izvedbo posame-znih nalogV delovne skupine so lahko imenovani tudi nečlani društva.

Za potrebe poglobljenih analiz o vlogi in pomenu Specialne brigade MORiS, MSNZ in drugih dogodkov iz časov demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, s poudarkom na vojni za Slovenijo, Predsedstvo na predlog predsednika imenuje Strateški svet, ki ga sestavljajo priznani akademiki in strokovnjaki iz različnih področij (zgodovina, kultura, mediji idr).

Predsedstvo veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj polovica članov, po 15 minutnem čakanju zadošča za veljavno sklepanje prisotnost tretjine članov Predsedstva. Sklepi se sprejemajo z večino glasov prisotnih članov, v primeru neodločenega izida glasovanja je sprejet sklep, za katerega je glasoval predsednik.

Na sejo Predsedstva je lahko vabljen predsednik Nadzornega odbora, ki pa nima pravice glasovanja.

Naloge Predsedstva so:

  • skrbi za izvrševanje načrta dela društva v skladu s finančnim načrtom;

  • pripravlja predloge sprememb statuta društva, predlog finančnega plana in zaključnega računa;

  • odloča o spremembi sedeža Društva MORiS;

  • sprejema akte društva, razen statuta (akti morajo biti skladni z določbami statuta in veljavne zakonodaje);

  • skrbi za finančno in materialno poslovanje društva;

  • odloča o višini letne članarine;

  • upravlja s premoženjem društva;

  • na predlog predsednika imenuje in razrešuje blagajnika, poslovnega sekretarja, prapor-ščaka in po potrebi druge strokovne sodelavce.

V primeru profesionalizacije določenih del za potrebe Društva MORiS ima Predsedstvo vlogo delodajalca, predsednik pa predstojnika oziroma direktorja na podlagi veljavnih predpisov s področja delovnega prava.

 

Predsedstvo je za svoje delo odgovorno Zboru članov. Mandat članov Predsedstva traja pet (5) let, po preteku mandata so lahko ponovno izvoljeni. 

14. člen  

Predsednik Društva MORiS je zakoniti zastopnik in finančni odredbodajalec.

Predsednik izvoljene člane Predsedstva, ki jih je predlagal Zboru članov za imenovanje, zadolži za posamezna področja delovanja v Društvu MORiS, lahko pa tudi sam neposredno izvaja določene naloge.

Predsednik društva zagotavlja javnost dela društva.  

Predsednik Društva MORiS:

  • sklicuje in vodi seje Predsedstva;

  • sklicuje Zbor članov;

  • zastopa in predstavlja Društvo MORiS, za posamezne zadeve pa lahko pooblasti določenega člana Predsedstva, da ga zastopa v njegovem imenu;

  • usmerja delo članov Predsedstva in delovnih skupin;

  • samostojno odloča o zadevah, ki zaradi delovanja Društva MORiS zahtevajo hitre odločitve;

  • odloča o nakupu in prodaji osnovnih sredstev do vrednosti, ki jo določa Predsedstvo s sklepom;

  • obvešča javnost o delovanju društva in njenih organov, za to pa lahko pooblasti tudi drugo osebo;

  • odgovarja za delovanje in zakonitost delovanja Društva MORiS;

  • za svoje delo je odgovoren Zboru članov.

Predsednik zastopa društvo posamično in samostojno ter neomejeno, v skladu z nalogami, ki jih predpisuje statut društva.

 

Mandat predsednika traja pet (5) let in je lahko ponovno izvoljen.

15. člen

Nadzorni odbor je sestavljen iz predsednika in dveh članov, ki jih imenuje Zbor članov in kateremu je odgovoren za svoje delo.  

Nadzorni odbor spremlja delovanje društva ter najmanj enkrat letno pred sprejetjem zaključnega računa pregleda materialno finančno poslovanje. O ugotovitvah poroča Zboru članov.

Nadzorni odbor je pristojen, da v primeru, da petina vseh članov v skladu z določbami drugega odstavka 13. člena Zakona o društvih zahteva sklic Izrednega zbora članov, oceni utemeljenost zahteve. V kolikor je zahteva utemeljena, skliče Izredni zbor članov Nadzorni odbor.

Nadzorni odbor sprejema sklepe z večino prisotnih članov. Mandat Nadzornega odbora traja pet (5) let, člani so lahko ponovno izvoljeni.

16. člen

Kršitve določb tega Statuta in na njem temelječih aktov, neustrezno ravnanje članov in članov organov obravnava Častno razsodišče Društva MORiS. Pisni predlog za obravnavo pred Častnim razsodiščem lahko poda katerikoli član na Predsedstvo društva. Predsedstvo društva oceni utemeljenost zahteve in predlog zavrne ali posreduje v nadaljno obravnavo Častnemu razsodišču.

Častno razsodišče po izvedenem postopku zavrne predlog za obravnavo, izreče oprostitev obtožbe, izreče opomin ali javni opomin oziroma izreče izključitev člana. V primeru, da je predlog za obravnavo podan zoper člane organov društva (Predsednik, člani Predsedstva, člani Nadzornega odbora in Častnega razsodišča), predlaga Zboru članov razrešitev iz funkcije, v primerih težjih kršitv pa tudi izključitev iz Društva MORiS. Dokončno odločitev v primeru pritožbe sprejme Zbor članov.

Častno razsodišče sestavljajo predsednik in dva člana, ki jih izvoli Zbor članov, kateremu je za svoje delo tudi odgovorno. 

Častno razsodišče sprejema sklepe z večino prisotnih članov. Mandat članov Častnega razsodišča traja pet (5) let in so lahko ponovno izvoljeni.

IV. MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE

17. člen

Društvo MORiS pridobiva sredstva za svoje delovanje iz nepridobitnih sredstev:

  • letne članarine, katere višino določi Predsedstvo;

  • z darili in volili (nakazovanje dohodnine v korist društva);

  • z donacijami in subvencijami pravnih in fizičnih oseb;

  • državnega proračuna in drugih javnih sredstev (javni razpisi);

  • morebitnih drugih zakonitih virov;

in pridobitnih sredstev :

ki so povezana z namenom in cilji Društva MORiS, če lahko neposredno pripomore k uresni-čevanju namena in ciljev duštva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepri-dobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost sredstev društva. Pridobitne dejavnosti Društvo MORiSopravlja pod pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti dovoljuje Zakon o društvih. Vse te dejavnosti opravlja v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti iz materialnih in avtorskih pravic ter z občasnim opravljanjem dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti:

- 47.890 trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom;

- 47.910 trgovina na drobno po pošti ali internetu;

- 58.110 izdajanje knjig last Društva MORiS;

 izdajanje knjig, brošur, prospektov in podobnih publikacij,

 izdajanje knjig na zvočnih medijih,

 izdajanje publikacij na disketah in laserskih in podobnih ploščah.

- 58.140 izdajanje revij in druge periodike;

- 58.190 drugo založništvo last Duštva MORiS;

 izdajanje, tudi na internetu:

  • katalogov,

  • fotografij, razglednic,

  • voščilnic,

  • obrazcev,

  • plakatov, posterjev,

  • reklamnega materiala,

  • drugega tiskanega gradiva.

 spletno objavljanje statističnih in drugih podatkov.

- 82.300 organiziranje razstav, sejmov in srečanj Društva MORiS;

 organiziranje, promocija in vodenje prireditev, kot so razstave, znanstvena srečanja, kongresi, konference ipd., kot tudi z zagotavljanjem osebja za izvedbo in oprem-ljanjem prostorov za razstave in prireditve.

- 85.590 drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;

 izvajanje usposabljanja mladih za vojaško strateško rezervo v skladu s točko 4.3 Vladne Doktrine o vojaški strateški rezervi iz leta 2012 za društva, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe - strokovna predavanja, strokovne ekskurzije, veščinski tabori v naravi, kondicijsko usposabljanje, šola preživetja, osnove prve pomoči, orientacija v naravi.

- 91.020 dejavnost muzejev;

 obratovanje muzejev vseh vrst:

  • zgodovinskih in vojnih muzejev,

  • spominskih hiš,

  • muzejev na prostem.

 organiziranje priložnostnih muzejskih razstav Društva MORiS.

- 93.299 druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas;

 druge dejavnosti povezane z zabavo in rekreacijo, ki niso razvrščene drugje:

  • organiziranje predstav in prireditev razvedrilne narave, tudi ognjemetov,

  • obratovanje plesišč,

  • obratovanje prostorov za piknike.

- 94.999 dejavnosti drugih nerazvrščenih članskih organizacij.

18. člen

Premoženje društva  je premično in nepremično. O nakupu ali odsvojitvi premoženja odloča predsedstvo. Premoženje se vodi v ustreznih poslovnih knjigah.  

Društvo razpolaga s pridobljenimi sredstvi v skladu s sprejetim finančnim načrtom za izvedbo letnega načrta dela. Razlike med prihodki in odhodki ni dovoljeno deliti med člane, temveč se jih porabi za dejavnost društva. Predsednik skrbi, da se sredstva uporabljajo gospodarno.

Finančne in materialne liste podpisujeta predsednik in blagajnik društva. Finančno materialno poslovanje se izvaja v skladu z računovodskimi standardi za društva preko računa izbrane finančne ustanove. Gotovinsko poslovanje je omejeno na izplačilo morebitnih tekočih operativnih stroškov poslovanja društva (dnevnice, kilometrina, tekoče pisarniško poslovanje, poštnina ipd.), predsedstvo določi blagajniški maksimum.

Predsedstvo lahko odloči, da se del opravil ali vsa v zvezi s finančnim poslovanjem odda v izvedbo zunanjemu strokovnemu izvajalcu.

V. KONČNE DOLOČBE

19. člen 

Društvo MORiS preneha s svojim delovanjem:

  • na podlagi sklepa Zbora članov društva;

  • ko upade število članov društva pod tri;

  • po samem Zakonu o društvih.


V primeru prenehanja delovanja Društva MORiS in  po končnem poplačilu morebitnih dolgov, Zbor članov določi pravnega naslednika, na katerega se prenese preostalo premoženje. 

Preostanek proračunskih sredstev, pridobljenih v letu prenehanja delovanja društva, se vrne proračunu Republike Slovenije, preostanek premoženja pa se prenese na društvo SKUD - Mati Domovina s sedežem v Ljubljani.

20. člen

Ta statut stopi v veljavo z dnem 24. 2. 2017, ko ga je sprejel Zbor članov, uporabljati pa se začne, ko pristojni organ ugotovi, da je v skladu z Zakonom o društvih.

S sprejetjem tega Statuta preneha veljati statut Društva MORiS Kočevska Reka, ki je bil sprejet 13. 9. 2007, na Ustanovem zboru na Vrhniki.

BgGen Anton Krkovič

predsednik Društva MORiS