Leta, kar petnajst jih je, ki so za nami, postavljajo dogodke, ki jih proslavljamo, v novo perspektivo. Iz današnje pozicije ocenjevati manifestacijo vojaške moči, ki se je zgodila 17. decembra 1990, je razmeroma težko, saj se zdi nekako samoumevno, da je Slovenija danes mednarodno priznana država, članica Evropske unije in zveze Nato, država z vsemi atributi državnosti, ozemljem, prebivalstvom in realno državno, monetarno in vojaško oblastjo. No, da smo prišli do te pozicije, je bilo treba storiti marsikaj, na kar se danes prehitro pozablja.
Ena od teh izjemno pomembnih stvari sta bili postavitev in manifestacija naše lastne vojaške sile tistega decembra v Kočevski Reki. Čas, ko se je pred slovenski politični vrh in slovensko javnost postavila brigada z novim orožjem oboroženih mož, je bil čas, ko je organizacija Manevrske strukture narodne zaščite že dobivala konkretne obrise tisočglave organizacije slovenske policije, Teritorialne obrambe in nekaterih civilnih struktur. To je bil hkrati čas, ko je bila negotovost glede osamosvojitvene ga projekta razmeroma velika, saj še nismo imeli odgovorov na mnoga vprašanja, pač pa bistveno več politične pripravljenosti in zavesti o tem, da je čas odločitev pred nami, priložnost za to pa kratkotrajna.
Naša pričakovanja pred referendumom o osamosvojitvi, ki je bil teden dni po manifestaciji v Kočevski Reki, so bila velika, vendar obenem v največji meri še čustvena. Realna moč nove oblasti se je zdela večja, kot je v resnici bila, moč jugoslovanske države pa večja, kot je v resnici bila. Naklonjenosti mednarodne skupnosti ni bilo, prej narobe. Nova Demosova vlada se je v tem času ukvarjala z mnogimi dilemami v odnosu do federalnih oblasti, da o opoziciji in slovenski javnosti niti ne govorim.
Takrat smo v resnici mnoge še prepričevali v realnost osamosvojitve, za katero pa tudi sami še nismo zares vedeli, kako jo izpeljati. Prelom glede organiziranosti nove slovenske državne oblasti se je zgodil namreč šele spomladi prihodnje leto. Po drugi strani nismo želeli zamujati. Odločitev, da postavimo pred javnost brigado slovenskih vojakov, je bila del našega razumevanja odnosov v domovini in tujini.
S tega stališča so tisti decembrski dan v Kočevski Reki stali na obeh straneh, se pravi na strani obiskovalcev in postavljenih vojakov, hrabri ljudje, ki so bili pripravljeni za slovensko samostojnost tvegati vse. To velja ceniti.
Igor Bavčar,
nekdanji sekretar sekretariata za notranje zadeve