Tri leta so hkrati dolga in kratka doba. Kot da bi bilo včeraj, ko je jedek decembrski sneg proti koncu leta 1990 počasi prekrival kočevsko pokrajino. Koliko neznank, vprašanj, dvomov, upov in želja je bilo med tistimi snežinkami. In koliko odločnosti, volje in poleta! In paradoksov. Kraji, ki so bili dolga desetletja vir strahu za celotno Slovenijo, so se spreminjali v zatočišče novih hotenj in načrtov. Od takrat se je marsikaj spremenilo.
Takratnim vprašanjem smo poiskali odgovore, dvomi so kopneli ob delu, upi in želje so postali stvarnost. MORiS je danes enota, primerljiva s podobnimi vojaškimi enotami držav z dolgo vojaško tradicijo. V treh letih so zgoščena desetletja normalnega dela. Cena? Bila je velika. Vendar nihče ni spraševal. Ne po ceni ne po plačilu. MORiS je bila prva enota slovenske vojske, v kateri se je domovina pisala z veliko začetnico.
Prvi javni postroj »morisovcev« 17. decembra 1990 ni bil slučajen. Nekateri »poveljujoči« so našli tisoč izgovorov, da se ga niso udeležili. Toda bilo je na srečo dovolj drugih. Zgodovina beleži. JLA je odkrito in prikrito grozila.
Televizijska slika iz Kočevske Reke pa je povedala: »V redu! Tukaj smo! Lahko pridete!« Narod, ki se bojuje in je poražen, bo znova vstal. Narod, ki se preda brez boja, zapravi prihodnost mnogih generacij.
Nekaj dni zatem je bil plebiscit, ki je začrtal končno odločitev. Slovenke in Slovenci so glasovali tudi z zavestjo, da v njihovi sredi, iz njih samih raste slovenska vojska, na katero lahko računajo. In niso se ušteli.
Srečno, »morisovci«. Iskrene čestitke k tretji obletnici.
Janez Janša, minister za obrambo.